PDF Basket
Skupna količina živega srebra v svetovnem ozračju se je od industrijske dobe povečala za trikrat, in sicer zaradi podnebnih sprememb in človekovih dejavnosti, kot so izgorevanje fosilnih goriv, težka industrija in pridobivanje zlata.
Po izpustu v okolje se živo srebro spremeni. Ena ključnih sprememb je njegova pretvorba v organsko metilirano živo srebro, ki ima velik vpliv. In sicer ga absorbira morski plankton, nato pa prehaja po prehranjevalni verigi navzgor in se kopiči v velikih, gospodarsko pomembnih ribah, kot sta tuna in morska plošča, ter v ljudeh, ki jih jedo.
„Ko spustite živo srebro v okolje, se po svetu odbija kot žogica za ping-pong. Na koncu se bioakumulira v ribah in je milijonkrat bolj koncentriran kot v okoliški vodi,“ pojasnjuje Milena Horvat, vodja odseka za znanosti o okolju na Institutu „Jožef Stefan“ v Sloveniji in koordinatorka projekta GMOS-Train. „V državah, kjer so ribe pomemben del prehrane, kot so evropske obalne države, to postaja problem, saj imajo prebivalci izrazito povišane vrednosti živega srebra.“
Globalni odziv
Mednarodna skupnost se je zavedala resnosti krize onesnaževanja z živim srebrom, zato je leta 2013 odločno ukrepala z oblikovanjem Konvencije Minamata, globalne pogodbe, namenjene uravnavanju in zmanjševanju emisij živega srebra. Države članice EU so med 140 državami, ki so ratificirale konvencijo in s tem izrazile skupno zavezo k zmanjševanju onesnaževanja z živim srebrom.
Glavni cilj projekta GMOS-Train je bil podpreti cilje Konvencija Minamata z zagotavljanjem doslednih in primerljivih podatkov o spremljanju živega srebra ter orodij za modeliranje, ki bodo podlaga za politične odločitve. Osredotočen je bil predvsem na oblikovanje nove generacije znanstvenikov, ki se bodo ukvarjali z vprašanji, povezanimi s svetovnim izzivom glede živega srebra.
Pod okriljem skupnih prizadevanj raziskovalcev in doktorskih študentov po vsem svetu je obstajalo upanje, da bo zbiranje in analiza podatkov na podlagi opazovanj pripomogla k boljšemu razumevanju, kako dejavnosti, ki jih povzroča človek, prispevajo k naraščajoči vsebnosti živega srebra, zlasti v ribah.
„Eden glavnih ciljev je bil izboljšati meritve, ki se izvajajo po vsem svetu, v zraku, vodi, tleh in bioti,“ pove Horvatova, „ter razviti zanesljiva, dosledna in primerljiva orodja za modeliranje.“
Za dosego tega cilja je projekt vključeval strokovno znanje 15 doktorskih študentov iz različnih regij po svetu, da bi odpravili vrzeli v znanju o dinamiki živega srebra v ozračju, vodi in na kopnem, s posebnim poudarkom na nastanku in vnosu živega srebra na nižjih ravneh prehranske verige.
Podatki, zbrani s postaj za spremljanje, ki so strateško razporejene po vsem svetu v Atlantiku, Pacifiku, Sredozemskem morju, Severnem morju in na Arktiki, skupaj z dodatnimi podatki, zbranimi med priložnostnimi križarjenji, so projektu GMOS-Train omogočili celovit vpogled v lastnosti živega srebra. Ta skupna prizadevanja so bistveno izboljšala zbiranje, obdelavo in analizo podatkov, kar je omogočilo razvoj izboljšanih orodij za modeliranje.
Razkrivanje skrivnosti živega srebra
V okviru projekta GMOS-Train so bila prizadevanja usmerjena tudi v razvozlavanje zapletenosti atmosferske kemije živega srebra. Tako je 15 doktorskih študentov imelo ključno vlogo pri pojasnjevanju nekaterih manj raziskanih lastnosti te kovine, kot je proces pretvorbe iz anorganskega v organsko živo srebro.
„Na začetku smo si zastavili temeljno vprašanje: ‚Kako in zakaj poteka metilacija živega srebra v vodnem okolju?‘‘‘ dodaja Horvatova. „Večina naših doktoratov je bila posvečena tej raziskavi, naša nenehna prizadevanja pa se nadaljujejo, ker še nismo v celoti razvozlali vseh zapletenosti.“
Prepričljivi rezultati
Podrobna opazovanja v okviru projekta GMOS-Train in izboljšave obstoječih metodologij so se po petih letih obsežnih terenskih raziskav izkazale za ključne pri razumevanju kroženja živega srebra in ocenjevanju njegovih posledic za ekosisteme.
„S projektom GMOS-Train smo izboljšali merilno infrastrukturo ter tako zagotovili, da so rezultati primerljivi v času in prostoru.”
„Spodbujali smo tudi sodelovanje s ključnimi deležniki na tem področju, vključno s proizvajalci instrumentov, organi za standardizacijo ter nacionalnimi in regionalnimi meroslovnimi mrežami,” navaja Horvatova.
Pričakuje se, da bo novo znanje o globalnem kroženju živega srebra, pridobljeno v okviru projekta, pomembno vplivalo na politične odločitve in oblikovanje mednarodnih pogodb, zlasti Konvencije Minamata.
Ta projekt je bil financiran v okviru programa ukrep Marie Skłodowske-Curie.